Tu je Tutankhamun Kralj Tut, v grobnici globoki, kjer je skrit njegov duh. Na prestolu sedi, z zlato krono na glavi, v Egiptu znani, vladal je kot mladi pravi. Mumije, piramide, vse to je njegova zemlja, zgodbe stare, obdane z misterijo življenja. V svojem srcu nosi modrost, v skicah skritih, je moč njegovih zob. V dolini kraljev, njegov duh še živi, Kralj Tut, legenda, ki večnost v nas budi. Kralj Tut, kralj Tut, vladar zlatega sveta, njegova zgodba, večna pesem, iz zlata. Kralj Tut, kralj Tut, skrivnostno njegovo je ime, v srcu puščave, njegov duh večno sije in ve. Vseved. Z modrostjo starodavnih kraljev, vlada svojemu ljudstvu, njegova vladavina, večna, brez konca, zgodba o čustvu. Zakladi v grobnici, zgodba, ki bruha domišljijo, v kamnu vklesana, o moči tistih, ki slave si željo. V grobnici tišina, a zgodba še vedno odzvanja, V srcu puščave, kjer pesek večno sanja. Kralj Tut, simbol moči, večen kot zvezde, Njegov duh v pesku, v večnosti se vleče. Tu je Tutankhamun Kralj Tut, v grobnici globoki, kjer je skrit njegov duh. Tu je Tutankhamun Kralj Tut, v grobnici globoki, kjer je skrit njegov duh. Na prestolu sedi, z zlato krono na glavi, v Egiptu znani, vladal je kot mladi pravi. Mumije, piramide, vse to je njegova zemlja, zgodbe stare, obdane z misterijo življenja. V svojem srcu nosi modrost, v skicah skritih, je moč njegovih zob. V dolini kraljev, njegov duh še živi, Kralj Tut, legenda, ki večnost v nas budi. Kralj Tut, kralj Tut, vladar zlatega sveta, njegova zgodba, večna pesem, iz zlata. Kralj Tut, kralj Tut, skrivnostno njegovo je ime, v srcu puščave, njegov duh večno sije in ve. Vseved. Z modrostjo starodavnih kraljev, vlada svojemu ljudstvu, njegova vladavina, večna, brez konca, zgodba o čustvu. Zakladi v grobnici, zgodba, ki bruha domišljijo, v kamnu vklesana, o moči tistih, ki slave si željo. V grobnici tišina, a zgodba še vedno odzvanja, V srcu puščave, kjer pesek večno sanja. Kralj Tut, simbol moči, večen kot zvezde, Njegov duh v pesku, v večnosti se vleče. Tu je Tutankhamun Kralj Tut, v grobnici globoki, kjer je skrit njegov duh. Tu je Tutankhamun Kralj Tut, v grobnici globoki, kjer je skrit njegov duh.

V srcu Egipta, kjer sonce vroče žari, božja skripta Faraonova pripoved, kjer kamen nad tlemi lebdi, Piramida se gradi, pripoveduje zgodbe, Na ulicah Kaira, ritmi iz rastlin, zvoki sfinginih skrivnosti, V mojem flowu, kot Nil, tečejo zgodovinske modrosti. Vzdigujem se kot Ra, v svojem, mojem glasu slišiš sarkofage, Besede kot hieroglife stare, v ritmu, nikoli ne zbledijo zmage, Kot Tutankamon v grobnici, v večnosti živim, Moje rime osvetljujejo temo, kot zvezde lebdim. Faraonov voz, po starih tirih leti, Skozi čas in prostor, kot Ra-jev duh večnosti, V ritmu, ki ga čutiš v kosteh, v srcu beat, Faraonov voz, kot legenda, ki kosti ti zdrobi. The shit. V mojem verzu, obred v Luksorju časa V mojih rimah, moč Amon Raja, brezčasni zvok ki traja, Hip hop moj tempelj, (mumije) (mumije) v njem duhovnost zvoka, Kot sfinge stražim tradicijo, v bitki besed weed se kot obred voha. Vozim po reki rim, kot čoln po Nilu, Vsaka beseda kaplja modrosti faraonov v svojem stilu, V svojih verzih zapisana zgodovina, V mojem srcu bitje bobnov, kot v litru sakralnega vina. Na tem hip hop potovanju, po tirih časa, Faraonov voz večno skoz' vozi, v srcih glasa, V ritmu, ki prebudi duše, v besedah, ki živijo, Faraonov voz, zgodba, ki za vedno odzvanja, božji trio. Legende dihajo, Moje besede kipijo, kot vrelci v puščavi, vroči, Slišiš šepet faraonov, v mojem glasu, silni, Kot piramide, moj rap stoji, nepremagljivi. V ritmu, ki prepleta čas, kot Kleopatrina tančica, V moji rimi je moč, kot v božanskem obličju kitica, črtica, in pikica, vse skupaj kot Hieroglif Nad mano pa bogovi stresajo svoj kiff Zgodbe starih bogov, v mojih verzih vzklijejo, Kot tempeljski reliefi, v moj hiphop večno zasijejo. Hip hop moja oaza, v puščavi modrovijoličnega časa, V mojem glasu odmeva, kot mumijin glas, ki vstaja, S svojim mikrofonom, kot žezlo v rokah razkraja. Faraon v svojem vozu, skozi puščave jasa, V večnosti obraza ki ga smrt je prehitela, o glej oaza, voda, končno ekstaza, skozi ritem tega časa, Rima prepovedanega višjega jaza. V srcu Egipta, kjer sonce vroče žari, božja skripta Faraonova pripoved, kjer kamen nad tlemi lebdi, Piramida se gradi, pripoveduje zgodbe, Na ulicah Kaira, ritmi iz rastlin, zvoki sfinginih skrivnosti, V mojem flowu, kot Nil, tečejo zgodovinske modrosti. Vzdigujem se kot Ra, v svojem, mojem glasu slišiš sarkofage.

Na peščenih ravninah, kjer sonce vzide, v srcu Egipta, piramidne iluzije, kjer zgodba se razkrije. Trikotne sence, božji večni dom, v njih šepet duš, med božanstvom in zlom. Iluzije, skrivnostne slike, v zvezdah zapisane stare, prastare pravljice, čarobne misije Sončni kralj, na nebu prestol, pred njim pa tona zlata sije nad nami vlada, kot maškerada, v senci kralja, obelisk ga obdaja Oh, iluzije, v pesku sipine, v templjih skrite, Oh, iluzije, v pesku sipine, v templjih skrite v mitih zasipane Iluzije, kjer čas se izgubi, v transcendenci, kjer duša poleti. Čas mineva Isis, mati, v magiji njenega speva, odzvanja glas, ljubezen in čast, v srcu odmeva. v smrti in vstajenju, upanje ureže kot klin, čez miljone ton sipin. Sfinga strmi, v večnosti kamen, varuhinja skrivnosti, časovni stražar, kot plamen Ki ne zbledi V dolini delte, kjer življenje še živi in teče, Pradavni duhovi v vetru plešejo, sužnji kamne vlečejo V noči, kot zvezde, nebo razsvetlijo, bogovi šepetajo, v sanjah se razkrivajo. In ko zora prihaja, v pesku iluzije utihne, Kot fatamorgana bledijo, v srcu ovire. Zgodbe bogov, v večnosti žive, v naših sanjah, za vedno skrite. V iluziji svetlobe, kjer Ra svoj verz izraža, tam duše potujejo, v svet, kjer čaka jih straža V tempelj skrivnosti, podam se sam kot veter v puščavi čez noč in dan Oznanjam čudeže iluzij Sem imetnik teh kurtazij, izlij besedo na papir, papirus, kot gnus, ki spremeni se v okus, večno v grobnici sije moj duh Skrite poti v pesku, kamor oči nikoli ne sežejo, tam bogovi hodijo, v tišini, rime na kose režejo. Skrite poti v pesku, kamor oči nikoli ne sežejo, tam bogovi hodijo, v tišini, rime na kose režejo. Med šepetom peska in šumenjem vode, Najdem skrite grobove. Stopam po poti, kjer zvezde svetijo mi pot, v iluzijah starodavnih, v grobnici sem poliglot V egipčanskih sanjah, pod zvezdnim svodom, Stopam po poti, kjer zvezde svetijo mi pot, v iluzijah starodavnih, v grobnici sem poliglot V egipčanskih sanjah, pod zvezdnim svodom, v transcendenci, pred božjim shodom najdem svoj, božji brodolom. Ko noč preide v dan, in zvezde zbledijo, v srcih naših ostanejo te iluzije, se umirijo. Našel sem norijo ki budi mojo psihoanalizo Revizo, razdrobijo se kosti v sakralnost, se stopijo. Mumificiran ležim pod božjim znakom Rime v vrsticah v kamnu pod 95.tim taktom Iluzije iluzije nad mano pa noč močno sije Izgubljen skozi piramide V meni moč vzklije, zasije čez trojico piramid. Amen, beseda se vname. Na peščenih ravninah, kjer sonce vzide, v srcu Egipta, piramidne iluzije, Na peščenih ravninah, kjer sonce vzide, v srcu Egipta, piramidne iluzije, kjer zgodba se razkrije. Trikotne sence, božji večni dom, v njih šepet duš, med božanstvom in zlom. Na peščenih ravninah, kjer sonce vzide, v srcu Egipta, piramidne iluzije.

V globini uma, kjer misli plavajo kot bog, odkrivam skrivnosti, ki jih tretje oko drži v krog. Vizije jasne, kot kristal, resnica ne zbledi, oko mi odpira svetove, kjer duša vzleti. Na frekvencah višjih, kjer misli postanejo zvoki, moje tretje oko vidi, kaj skrivajo globoki toki. Misli, čista energija, v vesolje se zlije, v temi mi sveti, kot svetilnik, skozi noč se vije. Napol odprto oko, svetloba v temi, na poti do spoznanja, kar resnica skriva v meni. Odpiram vrata percepcije, kjer duša se dviga, v ritmu resnice, kjer oko je svetilka. Meditacija, umirjen um, oko se zbudi, v tišini, kjer ego spi, resnica v globino ždi. Vidim preko iluzij, laži. V ritmu bita, kjer duša pleše, misli se razširijo, oko reže, brez teže V dimenzijah drugega sveta, čas se izgubi, V meni plamen zagori, med možgane seže. Preko horizonta misli, kjer zvezde so doma, tretje oko me vodi, v neznano, brez možganov. Preko horizonta misli, kjer zvezde so doma, tretje oko me vodi, v neznano, brez možganov. Vijugam skozi čas in prostor, brez strahu, brez teže, ključ do svetov, kjer duša čista leže. Skozi prizmo zavesti, barve življenja svetijo, v mojem očesu, resnice v vetru do dna globin sežejo, vežejo. Tisto lepo nit ki obdaja bit, kot atmosfera zemljo, moj temelj yo. V vsakem trenutku, v vsaki misli, globoko se potopim, v morju zavedanja, kjer moje oko me vodi, tam zbledim. V tišini svojega uma, odmeva samo bitje srca, tretje oko mi razkrije, kaj pomeni biti doma. Svetloba v temi, kompas ki se kruši, tretje oko, most do resnice, večnost v moji duši. Več kot le metafora, potovanje v globine uma, v svetu, kjer misli postanejo resničnost, in zavest se dviga. Dvoumna zavest. To je moj hiphop, oda tretjih očes. Napol odprto oko, svetloba v temi, na poti do spoznanja, kar resnica skriva v meni. Odpiram vrata percepcije, kjer duša se dviga, v ritmu resnice, kjer oko je svetilka. Napol odprto oko, svetloba v temi, na poti do spoznanja, kar resnica skriva v meni. Odpiram vrata percepcije, kjer duša se dviga, v ritmu resnice, kjer oko je svetilka.

Hello, help, hello,...

V vesolju kjer sonce sveti, solarni veter, nežno se plete, zvezde plešejo v ritmu zemlje, v neskončno igro svetlobe vabijo. Hrepenenje. Sem komet, hitro letim, skoz galaksije drvim, s svetlobno hitrostjo, v črni luknji rime skrivam. Skos ritem kimam. Nočem se ustavt, ker pol je vse tiho. V breztežnosti zadihov. V tem višjem stanju se klanjam vsem, ki so mi polepšali dan, da vem da vse to ni blo za manj Na beatu, ki ga veter nosi, skozi meglice, vse do zvezd, moje besede kot sončni žarki, v temi svetijo, resnično težki. Entitete letajo skozi vakum. V točki singularni, drugi pa lažni alarmi segajo en drugemu v žep, ne to je sam moj rep V orbiti krožim, kot Saturn s prstani, mene ni, moj flow brez orožij strela, v ritmu, brez zavor, brez omejitev, samo strast me je prevzela. Kot Aurora v nočnem nebu, moje besede barvajo svet, v hip-hop univerzumu, moj stavek je balet, kjer vsak verz je kot obred. Spet js, v meni je čs skrit pod uro, zasulo me je božje perje, zdej pa govorim sam tebi, vodi me vznemirje, misel o življenjih. Kot Aurora v nočnem nebu, moje besede barvajo svet, v hip-hop univerzumu, moj stavek je balet, kjer vsak verz je kot obred. Spet js, v meni je čs skrit pod uro, zasulo me je božje perje, zdej pa govorim sam tebi, vodi me vznemirje, misel o življenjih. Solarni veter, močan in vroč,(kot obroč) nosi me naprej, v rimi moč. V tem vesolju hip-hop zvoka, kjer beat je osnova velikega poka, njegovega tihega razpotja moje rime kot dva loka, napneta se čez zvezde, sijaj, v solarnem vetru, zadane, zemljo objame in miljoni duš zapustijo, hrušč, V tem vesolju hip-hop zvoka, kjer beat je osnova velikega poka, njegovega tihega razpotja moje rime kot dva loka, napneta se čez zvezde, sijaj, v solarnem vetru, zadane, zemljo objame in miljoni duš zapustijo, hrušč večno objeti v miru spijo. Solarni veter, močan in vroč,(kot obroč) nosi me naprej, v rimi moč.

V srcu puščave, pod zvezdnatim ozračjem, Antigravitacija gradi skale Piramide, veličastne in mogočne, Ljudje samo strmijo, ko kamni nad njimi lebdijo Z močjo kvantnega polja, ki presega običajne verze zlatega olja. Vsi mrtvi še vedno živijo. Antigravitacija, skrivnostna tehnologija, uporabljena za dviganje kvadrov, ni ironija. Nezemljani prileteli so sem, znanje prinesli, znanost in umetnost, v star Egipt vnesli. Hip hop ritmi, odzvanjajo skozi čas, nezemljani so ga prinesli, izklesanega za nas. Daleč od zvezd, tu našli so svoj dom, Pomešani med ljudmi, odmevajo kot zvon. Vzpon civilizacije, umetnost v napisu, presegajo vse, kot dah v marihuaninem listu. Nezemljani, v našem svetu, skrivnostno vodijo ples, Zgradili piramide, iz nebes. V pesku puščave, odtisnjeni koraki iz drugih svetov, v delti magična snov. Skriti med nami, vodijo našo pot, od antike do danes, njihov vpliv je kot skrivnostni shod. Piramide stojijo, kot večni spomeniki, njihova gradnja misterij, kot veliki svetniki. Njihovo znanje v papirusu zakodirano, pretirano veliko, Preveč za običajne možgane, večno ugravirano. Hip hop kot most, med starim in novim, kultura, ki presega čas, med tvojim in mojim. Nezemljani, plesalci skozi čas, v Egiptu postavili so meje, dali nam jezik in glas. Tako zgodba o nezemljanih se širi. V srcu puščave, pod zvezdnatim ozračjem, Antigravitacija gradi skale Piramide, veličastne in mogočne, Ljudje samo strmijo, ko kamni nad njimi lebdijo Z močjo kvantnega polja, ki presega običajne verze zlatega olja. Vsi mrtvi še vedno živijo. Antigravitacija, skrivnostna tehnologija, uporabljena za dviganje kvadrov, ni ironija. Nezemljani prileteli so sem, znanje prinesli, znanost in umetnost, v star Egipt vnesli. Hip hop ritmi, odzvanjajo skozi čas, nezemljani so ga prinesli, izklesanega za nas. Daleč od zvezd, tu našli so svoj dom, Pomešani med ljudmi, odmevajo kot zvon. Vzpon civilizacije, umetnost v napisu, presegajo vse, kot dah v marihuaninem listu. Nezemljani, v našem svetu, skrivnostno vodijo ples, Zgradili piramide, iz nebes. V pesku puščave, odtisnjeni koraki iz drugih svetov, v delti magična snov. Skriti med nami, vodijo našo pot, od antike do danes, njihov vpliv je kot skrivnostni shod. Piramide stojijo, kot večni spomeniki, njihova gradnja misterij, kot veliki svetniki. Njihovo znanje v papirusu zakodirano, pretirano veliko, Preveč za običajne možgane, večno ugravirano. Hip hop kot most, med starim in novim, kultura, ki presega čas, med tvojim in mojim. Nezemljani, plesalci skozi čas, v Egiptu postavili so meje, dali nam jezik in glas. Tako zgodba o nezemljanih se širi.

V mestu luči, kjer noč nikoli ne spi, med svetilkami, ki utripajo v ritmu sanj. Velikih ved in znanj, ulice živijo, sanje se prebudijo med tem lučke svojo svetost krojijo. Svete lučke, vodijo me skozi noč, tvoj svetlobni ples me prenese v Nov obroč. V ritmu ulic, v srcu mesta pesek in sipina svete lučke, moj večni trip, srčnega utripa. Pod lučmi, kjer vsak korak odmeva, zgodbe se pišejo, usode večnega speva. V tem presvetljenem mestu, kjer vsak najde svoj glas, svete lučke sijejo za nas. V siju luči, se skrivajo sanje, v vsakem utripu, delček zgodbe večne omame. V svetlobni noči, vsi smo eno, svet odprt, z nami vodiš nas čez Zemljo. Ko dan preide v noč, in mesto oživi, v ritmu svetilk, ki utripajo, dan se onoči. luč na nebu, v tvojem siju vidim pot osvetljeno, Očesa združijo se v eno. Pod svetlobo zvezd, v naročju noči, sveta luč, z nami do jutra bdi. V ritmu mesta, v pesmi ulic, ki lebdijo Sliši se trepet in strah pred nočjo, vsi temno spijo. V megli sanj, misel prosto teče, v labirintih svetlobe, moja misel se izreče. V globinah mestnega srca, kjer vsak utrip šteje, upanje luči je izraz suhe žeje. Na ulicah, zvok odzvanja v resnost, Luč vodi me, v duši ohranja večnost. V harmoniji življenskega toka, nebo in zemlja se združita, dva čudeža. Prva je elektrika druga pa foton. v ritmih utripajočih luči, se dan preliva v noč. Dragocen dotik. Fotonski blišč. V objemu ulice zjutraj zblediš. Pod zvezdnato odejo, kjer noč svoj objem širi, Z nami do zore ti sveti. Energije prave viri. V pesmi ulic, melodije se prepletajo, v naših srcih za vedno lučke šepetajo, svetijo.

Na bregovih Nila, faraon s svojim žezlom skrivnosti razkriva. Po pesku, kjer hieroglifi šepetajo zgodbe, ritmi darabuk odmevajo, stare godbe. Žezlo v roki, moč v srcu, v ritmu starodavnih templjev, hip-hop se razodeva, Kot mit na beat skače in premljeva Vzvišeno od sončnega vzhoda do zahoda, zgodba večna, kot civilizacija, nastaja in odmeva. Ptice letijo nad peskom, MC rima, kot nekoč svečeniki. Štiha. V ozadju zvoki lutnje, ljudje bolniki, izgubili so nadzor se sakralnega sadja napili. Med njimi pa človek-bog čisti. z modernimi beati na nebu so se odločili in zavezali častno, prekrasno, samo bog ki nad njimi lebdi v tišini. Pod oboki templjev, kjer bakle gorijo, grafiti bogov in faraonov govorijo. Beatbox odmeva, kot nekoč ritualni ropot, Kjer bakle gorijo, grafiti bogov in faraonov govorijo. Beatbox odmeva, kot nekoč ritualni ropot, v ritmu večnosti, kultura hip-hop. Žezlo v roki, legenda v duši, v deželi, kjer zgodovina nastaja in se ruši. Hip-hop jezik, ki prečka čas, v antičnem egiptovskem stilu, Žezlo kraljuje za nas. Žezlo večno živi, v hip-hopu srce utripa. Antični duh, sodoben zvok, glava niha. v harmoniji skupaj, za večnost Žezlo večno živi, v hip-hopu srce utripa. Antični duh, sodoben zvok, glava niha. v harmoniji skupaj, za večnost zaklenjen v tok. Sopiha kot veter skozi grobnice, se razkriva. Ideja o bogu sama zadiha Žezlo štiha, nam večnega časa, oaza prediha Pod oboki templjev, kjer bakle gorijo, grafiti bogov in faraonov govorijo. Beatbox odmeva, kot nekoč ritualni ropot, v ritmu večnosti, kultura hip-hop.

Yo, prisluhni zgodbi, ki teče kot Nil, Vsak grafit je kot hieroglif, sporočilo iz dna, iz globin duše, kjer hip hop kraljuje, vse do neba. Rime tečejo kot reka, skrivnostna in globoka, vsak udarec na beat, kot srce, ki v ritmu toka. V moji knjigi življenja, vsaka stran je umetnina, izrisana z besedami, ki ohranja jo tišina. Hieroglifi na stenah, zgodbe iz piramidnih blokov, vsak verz je kot simbol, iz src zakodiranih zvokov. V ritmu old-school, kjer resnica se odkriva, v vsakem verzu, v vsaki besedi, hip hop vpliva. Yo, prisluhni zgodbi, ki teče kot Nil, Vsak grafit je kot hieroglif, sporočilo iz dna, iz globin duše, kjer hip hop kraljuje, vse do neba. Rime tečejo kot reka, skrivnostna in globoka, vsak udarec na beat, kot srce, ki v ritmu toka. V moji knjigi življenja, vsaka stran je umetnina, izrisana z besedami, ki ohranja jo tišina. old-school, kjer resnica se odkriva, v vsakem verzu, v vsaki besedi, hip hop vpliva. Na platnu našega časa, s črnilom izkušenj pišem, v hieroglifih mojih rim, zgodba se riše. Zlate niše. Ulični poet, z močjo besed gradim mostove, med preteklostjo in sedanjostjo, kjer kultura oživlja zidove. Tako kot hieroglifi ostanejo večni, naša beseda, naš ritem v večnosti odzvanja. V srcih ulic, v dušah, ki nosijo kulturo, hip hop je večen, kot hieroglif na steni čez uro. Ura tiktaka, v obliki našega časa. Ujetega prekaša, kot katedrala. Rima iz nič v vse je nastala. kot feniks iz pepela, se darovala, v svetlobi se je razplamtela. Zgodovina kralja kot hieroglif, neuničljiv, večen kot predih. Vdih in izdih. V vsakem koraku, v vsaki besedi, hiphop diha, stare šole utrip, v moderni dobi štiha, brez nasilja. Naša dediščina, v verzih, ki jih pišemo, kot na papirusu, večnost prestrižemo. V vsakem verzu, legende ustvarjamo, od uličnih križiščih do vrhov piramide, sebe omamljamo. Hip hop kultura, kot reka skozi čas teče, prenaša modrost, moč in duh, ki je vroč tok da peče, ko se izreče. Kot hieroglifi, ki stoletja preživijo, naše besede v večnosti odmevajo, nikoli ne izginejo. V ritmu, ki združuje, v rimi, ki osvobaja, hip hop je več kot glasba, to je življenje, kot navdih kralja. V času, ki mineva, naša umetnost večna, Zapisana zgodba rešena. Na stenah mest, v srcih ljudi, naša beseda ostane, hip hop je večen, nikoli ne usahne. Yo, prisluhni zgodbi, ki teče kot Nil, Vsak grafit je kot hieroglif, sporočilo iz dna, iz globin duše, kjer hip hop kraljuje, vse do neba. Rime tečejo kot reka, skrivnostna in globoka, vsak udarec na beat, kot srce, ki v ritmu toka. V moji knjigi življenja, vsaka stran je umetnina, izrisana z besedami, ki ohranja jo tišina. Hieroglifi na stenah, zgodbe iz piramidnih blokov, vsak verz je kot simbol, iz src zakodiranih zvokov.

Poslušajte, ko v sončni svetlobi razkrivam, zgodbo o mumijah, starodavno, kot sončni bog rimam. V Egiptu, kjer pesek in skrivnosti ležijo, Pod katedralno piramido slonijo. Mumificiranje je umetnost, ne pusti da telesa zgnijejo. Prvi korak, odstranijo vse iz telesa, razen srca, srce je center duše, Organe shranijo v kanopske vrče, Telo očistijo s soljo, da izsuši se koža, štirideset dni v suhem pesku, kjer sonce vroče žge kot orožja. Potem zavijanje v lanene povoje, vsak sloj kot zaščita, molitve, amuleti med sloji, za dušo, sveta skripta. Obredna ličila, barve kot simbol večnosti, telo pripravljeno za potovanje skozi večna vrata, brez težnosti. V grobnico te položijo, s skarabejem, simbolom preporoda, skrivnost življenja in smrti, v rimi brez shoda. Vsak korak proces, kot poezija, večna umetnost. Ko mumija nekaj časa leži, tu je prebujenje Vsak verz, vsaka beseda, kot sonce, posmrtno življenje. To je moj freestyle, zgodba mumificiranja v rimi, Sončni bog poezije, rapam v ritmu z njimi. Mumija zasije, duša na onstranstvo prebije, V vzorcih misli doni njena zgodba, kot prerokba Dokler se duša ne umiri na drugi strani, Na tej slani obali, Mumija zasije, duša na onstranstvo prebije, V vzorcih misli doni njena zgodba, kot prerokba Dokler se duša ne umiri na drugi strani, Na tej slani obali, se kaže njen odsev v večnosti V breztežnosti. V večni omami.